Poulacija rastlinskih in živalskih vrst se sestoji iz posameznih osebkov, ki se razmnožujejo in umirajo. Zdrave populacije dajajo dovolj osebkov za nadaljno reprodukcijo, po poginu in širjenju mladih osebkov na druge terene, da bi se zamenjale med seboj osebki sposobni za reprodukcijo, ki so poginili. V kolikor so osebki zmožni hitrega razmnoževanja, kot je primer v posameznih živalskih in rastlinskih vrstah, ki znesejo veliko število jajc ali spustijo veliko število semen letno, populacije se lahko povečujejo zelo hitro, če je zadosti hrane. Takšne populacije so sposobne prenesti gospodarjenje s katerekoli strani ljudi, predatorjev ali celo slabega vremena v trenutku, ko so še v fazi podmladka.
Nezavestno se lahko zgodi, da zemlja, ki jo ljudje obdelujejo, da bi proizvedli hrano oz. na njej uživali, lahko tekom določene dobe leta postane nezadostno dobra za proizvodnjoo hrane in dobra da na njej lahko love predatorske vrste. Deli zemlje, ki so ugodni za življenje posameznih osebkov lahko postanejo nezadostni, da bi lahko neka vrsta preživela, ker je na tem področju zelo velik vpliv predatorjev, neugodni vremenski vplivi oz. onesnaženja. Pomanjkanje povezanosti med takimi ugodnimi deli se lahko prepreči z širjenjem posameznih osebkov. Zaradi takšnih vplivov lahko populacija popolnoma izumre, če pri izboljšanju takšnega stanišča ne pripomorejo ljudje.
Vračanje (izpuščanje) živali ali sadnja rastlin, da bi se pripomoglo k povečanju teh istih vrst v naravi na območjih, kjer so v preteklosti bile (vračanje v naravo) je postala zelo popularna oblika ohranjanja in obnavljanja teh populacij, v kolikor je njihova številčnost v upadanju ali je popolnoma izginila.
Zmanjševanje tveganja.
Jerebice uspešno živijo v habitatih, kjer se izmenjavajo kulture, naravno zatočišče in travniško cvetje, ki omogoča zadostno število žuželk za mlade jerebice. Področja, ki jih uporabljajo predatorji za lov niso koristna (© V Šegrt)
Za obnovitev določenih vrst populacij na področjih, ki ne zadostujejo njihovim osnovnim življenjskim potrebam se lahko porabi ogromno časa, denarja in dobre volje, da bi se le-te vrste obnovile.Rastline in živali potrebujejo trikratno podporo v obliki določene hrane, varnosti od vremenskih plivov (vrste zemlje/tal za rastline in zatočišč za živali) in varnost pred drugimi škodljivimi vplivi (bolezni in predatorji). Te zahteve, ki jih je nujno potrebno zagotoviti so pogosto spotika v inerakciji. Na osnovi teh rastline zahtevajo specifične karakteristike tal, ki vsebujejo določene hranljive sestavine. Te se lahko umetno dodajajo, da bi se rastlinam omogočil začetek rasti. Živali imajo potrebo po zaklonišču in življenskem okolju, ki jim nudi določene rastline za prehranjevanje in zatočišče pred predatorji, s tem, da se mora v prvi fazi opravljati kontrolirano zmanjševanje predatorjev določenih vrst. Ali lahko vi s svojimi ravnanji doprinesete k takšnemu načinu gospodarjenja, ki je nujen za preživetje določenih vrst?
Populacija mora biti zdrava z dobrimi genetskimi zasnovami (© Markus Jenny)
Negativne posledice revitalizacije in ponovne naselitve lahko nastanejo v kolikor se pri tem uporablja za posamezne vrste neprimerna genetika ali če so le te bolane; to lahko posledično povzroči probleme v rastlinskem in živalskem svetu, ki je že ustaljen na tem področju. V primeru, da je prišlo do spremembe življenjskih pogojev potem, ko so posamezne vrste izumrle/izginilne, lahko vrste, ki jih ponovno naselimo postanejo škodljive. Vsekakor je potrebno biti pozoren, da ne pride do ogrožanje izvirne populacije vrst, pri katerih se uporabljajo posamezniki za ponovno naselitev s pomočjo kontrolirane vzreje in ciljnega povečanja številčnost, kar je potrebno zavarovati/zaščititi skozi proces ponovne naselitve, da se nezavedno ne vnesejo bolezni ali da se ne zmanjša genetska raznolikost.
IUCN smernice
S ciljem, da se uredijo aktivnosti, ki bi lahko povzročile težave je International Union for the Conservation of Nature (IUCN), je leta 1995 sprejela "Smernice glede ponovnega naseljevanja in drugih načinov translokacije glede drugega ohranjanja prenosov posameznih vrst" (‘Guidelines for Reintroductions and other Conservation Translocations’), katere so bile revidirane 2013. Ker so smernice zapletene in niso prevedene v vse svetovne jezike, je bila naknadno sprejeta poenostavljena tretja verzija smernic. Ta verzija je bila sprejeta z namenom, da so v pomoč skupnostim, katere želijo obnoviti rastlinske in živalkse vrste na način, da jih premestijo iz ene lokacije na bližno drugo lokacijo.
Na tem mestu je smiselno, da preberete informacije na strani o Obnovi habitatov. Potem boste pripravljeni da pogledate druge povezave, ki so navedeni spodaj.
Na spletni strani
Ta stran je pomembna brez obzira na to ali želite obnoviti populaijo jerebice ali želite pristopiti k obnovi naravnih livad (divjega cvetja) in insektov (mogoče še posebej čebel in metuljev), ki jih je mogoče obnoviti v lastnem vrtu, farmi ali celotni skupnosti.
Če ste prebrali stran o Obnovi strnišč ste spoznali, da se lahko katerikoli način obnove strnišč doseže skozi lokalno zaščito s preseljevanjem posameznih osebkov. lahko obiščete tudi dve strani spodaj.
Uspešna obnova populacije katerekoli vrste populacije z načinom izpuščanja je zahtevno in resno delo. Kakršnakoli reinrodukcija, revitalizacija ali projekt izpuščanja jerebice mora biti vodena v skladu z dokumenti.
Obnova populacije jerebice zahteva veliko dela, čas in denar z malo garancije da bo popolnoma uspešno, v kolikor se vodiča za obnovo populacije ne upošteva v celoti.